1. Realistični prikaz vsakdanjega življenja: Chardinova tihožitja niso bila velika ali ekstravagantna. Upodabljali so običajne predmete, kot so hrana, posoda in pohištvo, ter ujeli vsakdanje podrobnosti vsakdanjega življenja. To je bilo v skladu z Diderotovim prepričanjem o vrednosti vsakodnevnih izkušenj in pomembnosti opazovanja sveta okoli nas.
2. Preprostost in jasnost: Za Chardinove skladbe sta bili značilni preprostost in jasnost. Uporabil je omejeno paleto in se osredotočil na zajemanje tekstur, oblik in osvetlitve svojih motivov. Ta preprostost je pritegnila Diderotovo hvaležnost za red in razum.
3. Moralna in filozofska globina: Diderot je na Chardinovih slikah videl več kot le predmete. Verjel je, da Chardinovo delo ponuja globlji vpogled v človeško stanje. Trdil je, da skromni predmeti odražajo "red" in "harmonijo", ki sta prisotna v vesolju, kar nakazuje, da je tudi v običajnem obstajal občutek lepote in pomena.
4. Umetniška izdelava: Diderot je bil prav tako navdušen nad Chardinovo mojstrsko tehniko. Pohvalil je slikarjevo natančno pozornost do detajlov, subtilnost njegovega čopiča in način, kako je zajel svetlobo in senco.
5. Poudarjanje "naravnega" in "preprostega": Diderotovi spisi o Chardinu so bili del širšega filozofskega diskurza, ki je zagovarjal "naravno" in "preprosto" pred okrašenim in umetnim. Chardinove slike so s svojo osredotočenostjo na vsakdanje predmete in preprosto lepoto odlično utelešale ta ideal.
Če povzamemo, Diderot je občudoval Chardinova tihožitja zaradi njihove realističnosti, preprostosti, moralne in filozofske globine, umetniške izdelave in usklajenosti z razsvetljenskimi vrednotami naravnosti in preprostosti.