- Idealizirane oblike: Neoklasični umetniki so si prizadevali ustvariti dela, ki so bila idealizirana in popolna po načelih klasične umetnosti. To je pomenilo uporabo idealiziranih razmerij, oblik in postav ter izogibanje kakršnim koli nepopolnostim ali madežem.
- Klasična tema: Neoklasični umetniki so za svojo temo pogosto črpali iz klasične mitologije, zgodovine in literature. To je bil način za povezovanje njihovega dela z veličino in plemenitostjo klasične preteklosti.
- Alegorični pomen: Neoklasična dela so pogosto imela alegorični pomen, ki je bil lahko politične, socialne ali moralne narave. To je umetnikom omogočilo, da na subtilen in posreden način izrazijo svoje poglede na sodobna vprašanja.
- Uporaba svetlobe in sence: Neoklasični umetniki so pogosto uporabljali svetlobo in senco, da bi v svojih delih ustvarili občutek dramatike in vzdušja. To bi lahko uporabili za poudarjanje določenih elementov kompozicije ali za ustvarjanje občutka globine in prostora.
- Pozornost na podrobnosti: Neoklasični umetniki so v svojih delih posvečali veliko pozornosti podrobnostim, pogosto so porabili mesece ali celo leta za en sam kos. To pozornost do detajlov lahko opazimo v zapletenem rezbarstvu skulptur, občutljivem čopiču slik in skrbni kompoziciji arhitekturnih del.