* Neposredno. Shakespeare je v svojih prologih in epilogih pogosto neposredno nagovarjal prizemljence in jih prosil, naj bodo tiho, naj pozorno poslušajo in naj cenijo igro. Na primer, v Prologu k *Henriku V* Shakespeare pravi:
> O za muzo ognja, ki bi se povzpela
> Najsvetlejša nebesa izumov,
> Kraljestvo za oder, princi za igranje
>In monarhi, da bi videli nabreklo prizorišče!
>Potem bi moral bojevit Harry, kot je on sam,
> Predpostavimo pristanišče Mars; in za petami mu,
> Leash'd in kot psi, bi morali lakota, meč in ogenj,
>Crouch za zaposlitev. Ampak oprostite, dragi vsi,
> Ravno nevzgojene žgane pijače, ki je dar'd
>Na tem nevrednem odru roditi
>Tako velik predmet:lahko ta kokpit zdrži
> Prostrana francoska polja? ali pa lahko strpamo
> Znotraj tega lesenega O same kaske
> To je prestrašilo zrak pri Agincourtu?
> O, oprosti! saj ukrivljena postava lahko
>Potrdite v majhnem kraju milijon,
> In dovolite nam, šifriramo ta veliki prispevek,
> Na tvoje namišljene sile delujejo.
> Recimo znotraj pasu teh sten
> Zdaj sta omejeni dve mogočni monarhiji,
>Čigar visoko dvignjene in stisnjene fronte
>Nevarni ozki deli oceana narazen:
> S svojimi mislimi razkrijte naše nepopolnosti;
> Na tisoč delov razdeli enega človeka,
> In naredite namišljeno puissance;
> Pomislite, ko govorimo o konjih, da jih vidite
> Tiskanje svojih ponosnih kopit i' sprejemna zemlja;
> Kajti tvoje misli morajo zdaj okrasiti naše kralje,
> Nosi jih sem in tja, skače čez čas,
> Obračanje dolgoletnega dosežka
>V peščeno uro; za katero dobavo,
>Refren me priznaj tej zgodovini,
> Kdo prolog - kot vaša ponižna potrpežljivost moli,
>Nežno poslušati, prijazno oceniti našo igro.
V tem prologu Shakespeare prosi igralce, naj oprostijo nepopolnosti uprizoritve, naj uporabijo svojo domišljijo, da zapolnijo vrzeli, ter naj bodo potrpežljivi in prijazni pri presoji igre.
* Skozi stran. Shakespeare je uporabil tudi odklone, da bi nagovoril prizemljence, pogosto zato, da bi zagotovil komično olajšanje ali da bi občinstvu dal vpogled v misli ali občutke lika. Na primer, v *Much Ado About Nothing* Benedick pravi:
> "Ko sem rekel, da bom umrl kot samec, nisem mislil, da bi moral živeti, dokler se ne poročim."
Poleg tega občinstvo ve, da Benedick ne nasprotuje tako poroki, kot trdi.
* S samospevi. Samospevi so govori, v katerih lik na glas govori sam s seboj, in Shakespeare jih je pogosto uporabljal za neposredno nagovarjanje prizemljencev. Na primer, v *Hamletu* Hamlet pravi:
> "Biti ali ne biti, to je vprašanje:
> Ali je bolj plemenito v mislih trpeti
> Prače in puščice nezaslišane sreče,
> Ali vzeti orožje proti morju težav,
> In z nasprotovanjem jih končajte. Umreti, spati...
> Nič več - in s spanjem lahko rečemo, da smo končali
> Srčna bolečina in tisoč naravnih šokov
> To meso je dedič, 'to je izpolnitev
> Pobožno zaželeti. Umreti, spati...
> Spati, morda sanjati:ja, tu je težava,
> Kajti v tem mrtvem spanju lahko pridejo kakšne sanje
> Ko smo se zleknili iz te smrtne tuljave,
> Moramo se ustaviti. Tukaj je spoštovanje
>To pomeni nesrečo tako dolgega življenja.
> Kajti kdo bi prenašal biče in zaničevanje časa,
> Zatiralec je narobe, ponosen človek ponižen,
> Muke prezirane ljubezni, zamuda zakona,
> Predrznost urada in zaničevanje
> Ta potrpežljiva zasluga nevrednega vzame,
> Ko bi on sam morda njegov tihus naredil
> Z golo bodkin? kdo bi fardel nosil,
> Za godrnjanje in potenje pod utrujenim življenjem,
>Toda strah pred nečim po smrti,
> Neodkrita dežela, iz katere roj
> Noben popotnik se ne vrne, uganka volje
> In nas prisili, da raje prenašamo te težave, ki jih imamo
>Nato leteti k drugim, ki jih ne poznamo?
>Tako nas vest naredi strahopetce,
>In s tem izvorni odtenek ločljivosti
> Je bolan z bledimi mislimi,
> In podjetje velikega tona in trenutka
> V zvezi s tem se njihovi tokovi obrnejo narobe,
> In izgubite ime akcije."
V tem samospevu Hamlet razmišlja o pomenu življenja in smrti ter svoje misli in občutke deli neposredno z občinstvom.
S tem, ko je na te različne načine nagovarjal prizemljene ljudi, se je Shakespeare lahko povezal s svojim občinstvom na osebni ravni in ustvaril občutek intimnosti med igralci in občinstvom.