1. Odražanje perspektive skupnosti:Zbor predstavlja poglede, misli in čustva tebanske skupnosti. Njihova mnenja vplivajo na dogajanje v igri in individualnim dejanjem likov dodajajo kolektivno perspektivo.
2. Izpostavljanje moralnih vprašanj:S pesmimi, napevi in dialogom zbor odpira pomembna vprašanja o morali, pravu, veri in konfliktih, ki nastanejo, ko se družbena pričakovanja skregajo z osebnimi prepričanji, kot je Antigonina odločitev, da pokoplje brata.
3. Zagotavljanje zgodovine:Zbor občinstvu posreduje potrebno zgodbo in kontekst o Tebah, zgodovini mesta, spopadu med bratoma Eteoklesom in Polinejkom ter Kreontovem razglasu.
4. Spraševanje o avtoriteti:zbor izpodbija avtoritete in njihove odločitve. Dvomijo v modrost Kreontovih absolutnih ukazov, vzbujajo zaskrbljenost zaradi posledic njegovih dejanj in se sprašujejo, ali njegovo prizadevanje za oblast preglasi moralne vidike.
5. Ponudba modrosti:Modrost zbora je pogosto izražena v maksimah, pregovorih in filozofskih razmišljanjih. Te izjave ponujajo smernice in vpogled v človeško naravo, usodo in posledice dejanj.
6. Čustveni odziv:Zbor izraža čustvene odzive na dogodke in like. Objokujejo, sočustvujejo, doživljajo strah in pomilovanje, kar predstavlja spekter človeških čustev. Njihove reakcije so odraz odzivov občinstva, vzbujajo empatijo in poglabljajo čustveni učinek predstave.
7. Izboljšanje dramske strukture:Zbor zagotavlja vmesne prizore in dejanja, kar ustvarja strukturo za igro. Njihova prisotnost signalizira premike v času in omogoča razmislek in komentarje, preden nadaljujejo z naslednjimi dejanji.
Refren služi tudi kot moralni kompas, usmerja občinstvo pri dojemanju pravega in napačnega ter postavlja pod vprašaj pojme avtoritete, pravičnosti in osebne dolžnosti. Njihova prisotnost in posegi določajo ton zaostrenemu konfliktu in poudarjajo boj med individualno vestjo in družbenimi pričakovanji, ki poganja velik del tragedije v Antigoni.