Victor doživlja fizično in čustveno bolečino, ko strmi v rezultat svojega poskusa. Do sebe čuti globok občutek neuspeha in gnusa, ker je takšno bitje ustvaril. Teža njegove krivde postane skoraj neznosna in bori se z zavestjo, da ni le ustvaril nekaj pošastnega, ampak je sebi in drugim povzročil tudi gorje.
To srečanje sproži globoko spremembo v Victorju. Zaveda se razsežnosti uničenja, ki ga je povzročil, in začne dvomiti v svoj razum in motive. Pogled na truplo je oster opomin, da je njegovo iskanje znanja in moči privedlo do tragičnega izida in da se sooča s surovo resničnostjo posledic, s katerimi se mora zdaj soočiti.