1. Začetni šok in nevera :Ko zagleda truplo, je pripovedovalec sprva šokiran in ne more v celoti dojeti situacije. Nepričakovana smrt pusti pripovedovalca v stanju neverice, ki se trudi sprejeti, da osebe res ni več.
2. Čustvena stiska :Pripovedovalec doživlja močno čustveno stisko in žalost, ko vidi truplo. Čustva, kot so žalost, žalost in tesnoba, preplavijo pripovedovalca, kar vodi v solze in izraze žalovanja.
3. Fizične reakcije :Pogled na mrliča v pripovedovalcu sproži različne telesne reakcije. Pripovedovalec lahko občuti tresenje, potenje, slabost ali občutek upadanja v želodcu. Ti fizični odzivi poudarjajo visceralni in globok vpliv opazovanja smrti.
4. Krivda in obžalovanje :Videti truplo lahko v pripovedovalcu vzbudi občutke krivde in obžalovanja. Pripovedovalec lahko razmišlja o zamujenih priložnostih ali stvareh, ki bi jih lahko naredili drugače, kar vodi do samoobtoževanja in občutka žalosti zaradi izgube.
5. Izguba nedolžnosti: Srečanje s smrtjo razbije pripovedovalčev občutek nedolžnosti in prinese ostro spoznanje smrtnosti. Pripovedovalca sooči s končno naravo življenja in krhkostjo obstoja, kar vodi v ponovno oceno osebnih prioritet in vrednot.
6. Eksistenčna vprašanja :Prisotnost mrliča spodbudi pripovedovalca k razmišljanju o globljih eksistencialnih vprašanjih o življenju, smrti in smislu bivanja. Pripovedovalec se lahko spopada s filozofskimi in duhovnimi poizvedbami, išče odgovore ali razumevanje ob neizogibnosti smrti.
7. Dolgotrajna žalost in travma :Vpliv videnja mrtvega telesa ima lahko trajne posledice na pripovedovalca, za seboj pa pusti dolgotrajno žalost in travmo. Pripovedovalec ima lahko težave pri nadaljevanju ali soočanju z izgubo, kar lahko vodi v dolgoročne psihološke in čustvene izzive.