1. Blaga anksioznost: Za to so značilni živčnost in metuljčki v trebuhu, ki jih spremljata pospešen srčni utrip in potenje. Vendar je posameznik še vedno sposoben delovati in delovati ustrezno.
2. Zmerna tesnoba: To stopnjo zaznamujejo intenzivnejši telesni simptomi, kot so tresenje, omotica in mišična napetost. Posamezniki lahko občutijo dvome vase, vendar so še vedno sposobni dokončati svojo predstavo, čeprav morda z nekaj težavami.
3. Huda tesnoba: Na tej stopnji lahko posamezniki doživijo ekstremne telesne in čustvene simptome, kot so napadi panike, slabost in zamegljen vid. Morda jim je težko jasno razmišljati in si težko zapomnijo svoje vrstice ali material. Lahko se umaknejo ali zamrznejo in ne morejo nadaljevati svojega delovanja.
4. Izčrpavajoči strah: To je najhujša stopnja treme, kjer posameznike popolnoma prevzameta strah in tesnoba. Lahko doživijo popoln psihični in fizični zlom, zaradi česar sploh ne morejo nastopati. To lahko povzroči dolgoročno izogibanje situacijam uspešnosti.
5. Socialna anksiozna motnja: V nekaterih primerih je trema lahko simptom osnovne bolezni, kot je socialna anksiozna motnja (SAD). Ljudje s SAD doživljajo močno tesnobo in nezavednost v družbenih situacijah, trema pa je lahko manifestacija te širše tesnobe.
Stopnja treme se lahko razlikuje glede na dejavnike, kot so posameznikova osebnost, izkušnje, samozavest in pripravljenost. Poleg tega lahko na resnost treme vpliva tudi narava predstave (npr. velikost občinstva, osebni pomen, težavnostna stopnja).