Razstava je literarni pripomoček, ki se uporablja za zagotavljanje potrebnih osnovnih informacij občinstvu o prizorišču, likih, zapletu in drugih pomembnih podrobnostih. Pogosto se uporablja na začetku predstave ali blizu nje, da se vzpostavi kontekst in občinstvu zagotovi informacije, ki jih potrebujejo za razumevanje in vključitev v zgodbo.
Razstava ima lahko različne oblike, kot so:
1. Neposredna pripoved: Dramatik lahko uporabi pripovedovalca ali enega od likov, da občinstvu neposredno posreduje informacije o ozadju. To je mogoče storiti z govori, monologi ali dialogom med liki.
2. Dialogi likov: Liki se lahko vključijo v pogovore, ki seveda razkrijejo pomembne informacije o preteklosti, njihovih odnosih in dogodkih, ki vodijo do sedanje situacije.
3. Prebliski: Dramatik lahko uporabi prebliske ali zaporedja sanj, da občinstvo prenese na prejšnje dogodke, ki zagotavljajo relevanten kontekst za trenutno zgodbo.
4. Rekviziti in nastavitev: Uporaba posebnih rekvizitov, kostumov in scenografije lahko posreduje tudi osnovne informacije o likih, njihovem družbenem statusu in zgodovinskem obdobju, v katerega je igra postavljena.
5. Uvodni refren: V starogrških igrah je zbor pogosto služil za razlago in uvedbo glavnih tem predstave.
Razstava je ključnega pomena za postavitev scene in izgradnjo temeljev zgodbe. Z zagotavljanjem potrebnega osnovnega znanja občinstvu pomaga pri povezovanju z liki in dogodki ter spremljanju odvijajoče se pripovedi.