1. Igrajte kot odsev narave:
Filozofi in učenjaki so na igro začeli gledati kot na neločljivi vidik človeške narave. Opazili so, da se živali ukvarjajo z igrivimi dejavnostmi, in to opažanje razširili na ljudi, pri čemer so trdili, da igra ni le lahkomiselna zabava, temveč pomemben del našega naravnega značaja.
2. Igra in telesni razvoj:
V 17. stoletju so vse bolj spoznavali pomen igre za telesni razvoj. Razmišljalci o izobraževanju in zdravniki so poudarjali vlogo telesne vadbe in iger na prostem pri spodbujanju zdravja, moči in koordinacije.
3. Igra in duševni razvoj:
Igra je bila poleg fizičnih koristi vse bolj priznana tudi kot prispevek k duševnemu razvoju. Pedagogi so poudarili, da igra spodbuja ustvarjalnost, domišljijo in intelektualno rast. Trdili so, da igra omogoča posameznikom, da raziskujejo svoje okolje, eksperimentirajo z novimi idejami in razvijajo sposobnosti reševanja problemov.
4. Igra in socialni razvoj:
Socialni vidiki igre so v tem obdobju pridobili pozornost. Strokovnjaki so ugotovili, da je igra otrokom priložnost, da se naučijo interakcije z drugimi, razvijejo empatijo in krmarijo v družbenih situacijah. Na igro so gledali kot na sredstvo socializacije in moralnega razvoja.
5. Igra in umetniško izražanje:
V 17. stoletju se je povečalo spoštovanje vloge igre v umetniškem izražanju. V literaturi, umetnosti in glasbi so se začeli pojavljati igrivi elementi, ki so prepoznali ustvarjalni in domišljijski potencial igre.
6. Diverzifikacija igralnih dejavnosti:
V 17. stoletju so se igralne dejavnosti razširile onkraj športa in iger. Zabave v zaprtih prostorih, družabne igre, igrače in domiselna igra so postajale vse bolj priljubljene, kar odraža širše razumevanje igre kot raznolike in večplastne.
Na splošno je 17. stoletje pomenilo prelomnico v dojemanju igre, saj so jo začeli obravnavati kot sestavni del človekove narave in razvoja, ki pomembno prispeva k telesni, duševni, socialni in umetniški rasti.