1. Stara Grčija:Najzgodnejša uradna gledališča so nastala v stari Grčiji v 5. stoletju pred našim štetjem. Grško gledališče je bilo tesno povezano z verskimi prazniki, zlasti s čaščenjem Dioniza, boga vina in plodnosti. Amfiteatri so bili zgrajeni s krožno ali polkrožno razporeditvijo sedežev, ki obkrožajo osrednji prostor za predstave. Postavil je temelje za dramske oblike, kot sta tragedija in komedija.
2. Rimsko cesarstvo:Rimljani so sprejeli in razširili grško gledališko tradicijo ter zgradili večje in bolj dovršene amfiteatre. Uvedli so koncept stalnih gledaliških zgradb ter razvili zapletene odrske stroje in posebne učinke. Rimska gledališča niso bila uporabljena samo za igre, ampak tudi za gladiatorska tekmovanja in druge javne predstave.
3. Srednjeveško gledališče:V srednjem veku je gledališče prevzelo različne oblike. Verske igre, znane kot misterijski cikli in moralne igre, so uprizarjali na cerkvenih dvoriščih, mestnih trgih in v cehovskih dvoranah. Te igre so predstavljale svetopisemske zgodbe, verske prilike in moralne nauke.
4. Renesančno gledališče:V renesančnem obdobju se je obudilo zanimanje za klasično grško in rimsko gledališče. Znanstveniki so preučevali starodavna besedila in oživljali starodavne igre, kar je sčasoma pripeljalo do razvoja sodobnega gledališča. V Italiji se je pojavila commedia dell'arte, oblika improviziranega gledališča, ki je vplivalo na igralce in pisatelje po vsej Evropi.
5. Elizabetinsko gledališče:V Angliji v času Elizabetine (16. stoletje) je gledališče zacvetelo z ustanovitvijo stalnih gledališč, kot je The Globe Theatre. Dramatiki, kot je William Shakespeare, so pisali igre, ki so prikazovale potencial gledališča kot medija za zabavo in filozofsko raziskovanje.
6. Moderno gledališče:Gledališče se je v moderni dobi še naprej razvijalo z vzponom novih oblik, kot so eksperimentalno gledališče, absurdistična drama in glasbeno gledališče. Inovacije na področju osvetlitve, zvoka in odra ter preboji v režiji in igralskih tehnikah so prispevali k nenehnemu razvoju gledališča kot dinamične in vsestranske umetniške oblike.
Zato je treba na koncept in razvoj gledališča, namesto da bi ga pripisovali enemu samemu izumitelju, gledati kot na skupno prizadevanje, ki zajema stoletja in kulture, s pomembnimi prispevki različnih civilizacij in umetnikov skozi zgodovino.