Libertarna teorija :Ta teorija poudarja svobodo tiska in izražanja. Trdi, da se vlada ne bi smela vmešavati v vsebino medijev, tudi če je kontroverzna ali žaljiva. Libertarci verjamejo, da bo trg idej sčasoma pripeljal do resnice in da se bo vsak poskus zatiranja določenih idej le izjalovil.
Teorija družbene odgovornosti :Ta teorija poudarja odgovornost medijev, da služijo javnemu interesu. Trdi, da bi morali mediji uporabiti svojo moč za spodbujanje pozitivnih vrednot in obveščanje javnosti o pomembnih temah. Zagovorniki družbene odgovornosti menijo, da bi morali mediji odgovarjati za svojo vsebino in jih po potrebi regulirati vlada.
Razvojna teorija :Ta teorija poudarja potencial medijev, da prispevajo k družbenemu in gospodarskemu razvoju. Trdi, da se mediji lahko uporabljajo za izobraževanje javnosti, spodbujanje zdravja in varnosti ter spodbujanje gospodarske rasti. Razvojni strokovnjaki menijo, da bi morali mediji podpirati državo in jih uporabljati za doseganje določenih razvojnih ciljev.
Vsaka od teh teorij ima svoje prednosti in slabosti. Libertarna teorija spodbuja svobodo izražanja, vendar lahko vodi do širjenja dezinformacij in sovražnega govora. Teorija družbene odgovornosti poudarja odgovornost medijev do javnosti, vendar lahko vodi v cenzuro in zatiranje nasprotujočih si glasov. Razvojna teorija poudarja potencial medijev za dobro, vendar lahko vodi do tega, da vlada uporablja medije v propagandne namene.
Najboljši pristop k regulaciji medijev je verjetno kombinacija vseh treh teorij. Vlade morajo najti ravnovesje med zaščito svobode izražanja, zagotavljanjem, da mediji služijo javnemu interesu, in uporabo medijev za spodbujanje razvojnih ciljev.