1. Izvor:Gledališče Noh se je razvilo v 14. stoletju iz različnih žanrov predstav, kot so dengaku, sarugaku in kagura, nanj pa so v veliki meri vplivale zenovska estetika in srednjeveške kulturne prakse.
2. Predstave v maskah:Ena od najbolj značilnih značilnosti iger Noh je uporaba mask. Igralci nosijo maske, izrezljane iz čempresovega lesa, ki predstavljajo različne like, čustva in nadnaravna bitja,
3. Glasbena spremljava:Noh predstave spremlja glasba, ki se igra na instrumente, kot so Nohkan (bambusova piščal), Ko-tsuzumi (majhen boben v obliki peščene ure), O-tsuzumi (velik boben v obliki peščene ure) in Taiko (velik sod). boben).
4. Kostumiranje:Igralci gledališča Noh si nadenejo ekstravagantne kostume iz čudovitih brokatov, svile in drugih tkanin, ki simbolizirajo status in družbeni položaj njihovega lika.
5. Odri:Predstave Noh se odvijajo na preprostem lesenem odru, imenovanem 'butai', ki je običajno zgrajen s streho, podprto s štirimi stebri in ima v središču simbolični bor.
6. Igralske tehnike:Noh igranje temelji na konceptu 'jo-ha-kyu', vzorcu počasnega uvoda, razvoja in vrhunca. Gibanje in kretnje so počasni, nadzorovani in visoko stilizirani.
7. Kyogen Interludes:Nohove igre so pogosto prepletene s komičnimi interludiji, imenovanimi 'kyogen', ki zagotavljajo lahkoten kontrast resnim Noh igram in nudijo komično olajšanje.
8. Pripovedovanje zgodb:igre Noh pogosto pripovedujejo zgodbe, ki temeljijo na zgodbah iz japonske zgodovine, folklore in mitologije, raziskujejo teme ljubezni, narave, smrtnosti in iskanja razsvetljenj.
9. Simbolizem in estetika:Noh gledališče daje velik poudarek simbolizmu, pri čemer igralci pogosto predstavljajo arhetipe ali abstraktne koncepte, vizualni elementi na odru pa nosijo globlje pomene.
10. UNESCO-vo priznanje:leta 2008 je UNESCO označil gledališče Noh za nesnovno kulturno dediščino človeštva, s čimer je poudaril njegov izjemen prispevek k svetovni kulturni raznolikosti.