1. Apartheid in rasna neenakost: Ko je Fugard odraščal v Južni Afriki v obdobju apartheida, je bil iz prve roke priča zatiralskemu sistemu in njegovemu vplivu na življenja temnopoltih Južnoafričanov. To perspektivo prinaša v "Boesman in Lena", ko se poglobi v surovo realnost rasne segregacije in ekonomske neenakosti. Predstava prikazuje boje glavnih likov, ki so pod apartheidom razvrščeni kot "obarvani", ko se spopadajo z revščino, brezposelnostjo in družbeno marginalizacijo.
2. Presečišče družbenih vprašanj: Fugardove izkušnje so mu omogočile tudi raziskovanje presečišč rase, razreda in spola. V "Boesmanu in Leni" prikazuje življenje delavskega razreda, pri čemer se osredotoča na stisko Lene, ki se kot ženska v patriarhalni družbi sooča z dodatnimi težavami. Predstava osvetljuje kompleksne družbene in ekonomske ovire, s katerimi se srečujejo ljudje iz zapostavljenih okolij, ter poudarja razlike med privilegiranimi in marginaliziranimi.
3. Empatija do brezpravnih: Fugardovo razumevanje življenja marginaliziranih skupnosti izhaja iz njegovih lastnih izkušenj med odraščanjem v Port Elizabethu, mestu, ki sta pogosto značilni za revščino in segregacijo. V upodobitvi Boesmana in Lene, dveh posameznikov, ki sta kljub težkim okoliščinam vzdržljiva, vnaša občutek empatije in sočutja. Predstava izziva občinstvo, da se sooči z družbeno krivico in neenakostjo ter razmisli o človečnosti in dostojanstvu tistih, ki so ujeti v zatiralske sisteme.
4. Simbolika: Fugardovo gledališko ozadje mu omogoča, da v svojih igrah učinkovito uporablja simboliko in alegorijo. V "Boesmanu in Leni" potovanje, ki ga opravijo glavni junaki, predstavlja večje boje marginaliziranih posameznikov, ki krmarijo v rasno razdeljeni družbi. Srečanje likov z mladim dekletom po imenu "Outa" služi tudi kot simbol upanja in odpornosti sredi stiske.
5. Politični komentar: Na Fugardove igre se pogosto gleda kot na obliko političnega komentarja, ki izraža njegovo kritiko režima apartheida in njegovega vpliva na južnoafriško družbo. "Boesman in Lena" nosi močno politično sporočilo o dehumanizirajočih učinkih apartheida in nujni potrebi po družbenih spremembah.
Če povzamemo, ozadje in osebne izkušnje Athola Fugarda v Južni Afriki v času apartheida močno vplivajo na teme, like in kontekst njegove igre "Boesman in Lena". Njegovi vpogledi v rasno neenakost, razredne boje in stisko marginaliziranih skupnosti oblikujejo pripoved predstave in jo naredijo kot močan komentar družbene in politične realnosti Južne Afrike v tistem času.