V 19. stoletju se je glasbeno gledališče še naprej razvijalo in širilo z vzponom popularnih oblik, kot so opereta, vodvilj in glasbena dvorana. Ti žanri so predstavljali komične in satirične predstave, ki so vključevale glasbo in ples.
V zgodnjem 20. stoletju se je glasbeno gledališče bolj izpopolnilo s pojavom »mjuziklov v knjigah«, ki so večji poudarek dajali pripovedovanju zgodb in razvoju likov. Oddaje, kot so "Show Boat" (1927), "Oklahoma!" (1943) in "My Fair Lady" (1956) veljata za mejnika v razvoju glasbenega gledališča.
Za zlato dobo glasbenega gledališča se na splošno šteje obdobje od 40. do 60. let 20. stoletja, v katerem so broadwayski muzikali dosegli nove višine popularnosti in kritike. V tem obdobju so nastali ikonični muzikali, kot so "West Side Story" (1957), "The Sound of Music" (1965) in "Cabaret" (1966).
V naslednjih desetletjih se je glasbeno gledališče še naprej razvijalo in prilagajalo ter vključevalo elemente drugih žanrov, vključno z rockom, popom in elektronsko glasbo. Oddaje, kot so "A Chorus Line" (1975), "Dreamgirls" (1981) in "Hamilton" (2015), predstavljajo nekaj inovativnih in prelomnih muzikalov, ustvarjenih v novejšem času.
Danes glasbeno gledališče ostaja vitalna in nenehno spreminjajoča se oblika umetnosti, z novimi predstavami in produkcijami, ki se vsako leto pojavljajo po vsem svetu.