V sebi pa, da smo podložniki.«
Te vrstice so iz 1. dejanja, 2. prizora Shakespearove drame "Julius Caesar", ki jo je Kasij izgovoril Brutu. V tem kontekstu Cassius poskuša prepričati Brutusa, da razlog, zakaj se čuti prisiljenega pridružiti se zaroti za atentat na Julija Cezarja, ni usoda ali usoda, temveč prej posledica šibkosti in samozadovoljstva zarotnikov samih. V bistvu pravi, da za svoja dejanja ne smejo kriviti zunanjih sil, temveč naj prevzamejo odgovornost za lastne izbire in odločitve.