1. Čarobni elementi :Pravljice pogosto vključujejo čarobne in nadnaravne elemente. V Pepelkinem primeru njena vila botra s pomočjo čarovnije spremeni njene cunje v čudovito obleko, ji priskrbi kočijo in konje ter ji omogoči začasno preobrazbo.
2. Jasno definirano dobro in zlo :Za pravljice je značilno jasno razlikovanje med dobrimi in zlimi liki. Pepelka predstavlja dobroto, prijaznost in vzdržljivost, mačeha in polsestre pa sebičnost, krutost in ljubosumje.
3. Rešitev in srečen konec :Značilnost pravljic je končna zmaga dobrega nad zlim, ki vodi do srečnega konca. V Pepelkini zgodbi je vrlina nagrajena, ko se poroči s princem in najde srečo.
4. Moralne lekcije :Pravljice pogosto posredujejo moralne ali življenjske nauke. V primeru Pepelke zgodba uči o pomenu prijaznosti, vztrajnosti in vere vase. Pokaže, kako lahko krepostno vedenje in notranje lastnosti premagajo izzive in vodijo v boljše življenje.
5. Arhetipski liki :V pravljicah se pogosto pojavljajo arhetipski liki, ki predstavljajo univerzalne človeške izkušnje. Pepelka ustreza arhetipu trpinčene, čiste protagonistke, medtem ko njena mačeha in polsestre predstavljajo hudobne nasprotnice. Princ opravlja vlogo idealnega partnerja in rešitelja, Vila botra pa deluje kot dobrohotna nadnaravna vodnica.
6. Preprostost in pretiravanje :Pravljice imajo navadno preproste, nezapletene zaplete in like, ki se osredotočajo na osnovne konflikte in vrline. Pepelka kaže to preprostost v svoji jasni zgodbi in pretiranem prikazovanju značajskih lastnosti in situacij.
7. Folklora in tradicija :Pravljice se pogosto opirajo na tradicionalno folkloro in ustno pripovedovanje in Pepelka ni izjema. Zgodba je obstajala v različnih oblikah v različnih kulturah in stoletjih.
Ti elementi skupaj naredijo Pepelko najpomembnejšo pravljico, ki združuje čarobne čudeže, moralne nauke in vzpodbudni zaključek.