1. Leitmotifs: Wagner je uporabil lajtmotive, ponavljajoče se glasbene stavke ali teme, da bi predstavil določene like, čustva ali predmete v drami. Ti leitmotivi so bili pogosto predstavljeni v orkestru, preden so se z njimi povezani liki ali dogodki pojavili na odru, kar je ustvarilo občutek pričakovanja in povezave med glasbo in dramo.
2. Orkestrski interludiji: Wagner je pogosto uporabljal orkestrske interludije med prizori ali dejanji, da bi razmišljal in komentiral dogajanje na predhodnem odru. Ti vmesni nastopi so orkestru omogočili, da prenese čustva in pripoveduje dogodke brez dialoga ali fizičnega gibanja na odru.
3. Melodični in harmonični izraz: Wagnerjeva glasba je bila zelo ekspresivna, uporabljala je bogate melodije, harmonije in orkestralne barve, da bi priklicala posebna razpoloženja in vzdušja. Glasbeni jezik orkestra je odseval čustveno stanje likov in dramatične situacije, ki se odvijajo na odru.
4. Uporaba celotnega orkestra: Wagner je razširil vlogo orkestra v svojih glasbenih dramah in uporabil vse sekcije za ustvarjanje bogate in raznolike zvočne slike. Orkester je obravnaval kot enoten inštrument, ki je sposoben izraziti široko paleto čustev in barv, podpirati in popestriti dogajanje na odru.
5. Zvočna simbolika: Wagner je uporabil posebne orkestralne tehnike za predstavitev ali simbolizacijo predmetov ali dejanj v drami. Na primer, lahko uporabi glasbila z visokimi toni, da označi občutek vzvišenosti ali duhovnosti, ali glasbila z nizkimi toni, da nakaže skrivnostnost ali temo.
6. Kontrapunktno pisanje: Wagner je pogosto uporabljal zapleteno kontrapunktsko pisanje, kjer se je hkrati prepletalo več glasbenih linij in melodij. Ta zapletena glasbena tekstura je odražala kompleksnost dramatičnih zgodb in odnosov med liki.
7. Kromatizem in tonaliteta: Wagnerjeva glasba je pogosto uporabljala kromatične harmonije in nenavadne tonske premike, kar je v glasbenem ozračju ustvarjalo občutek nestabilnosti in nelagodja. Ti glasbeni elementi so okrepili dramatično intenzivnost in čustveno globino odrskega dogajanja.
8. Integracija glasu in orkestra: Wagner je glasove pevcev skrbno združil z orkestrom, kar jim je omogočilo brezhibno zlivanje. Orkester je poskrbel za bogato glasbeno kuliso, ki je podpirala in dopolnjevala vokalne linije ter tako krepila splošni dramski učinek.
Na splošno je cilj Wagnerjeve nove glasbene drame ustvariti enotno izkušnjo, v kateri so bili glasba, drama in odrska umetnost neločljivo povezani. Wagner je z uporabo leitmotivov, orkestrskih interludijev, ekspresivnih melodij in harmonij vzpostavil globoko povezavo med glasbenim in odrskim dogajanjem ter občinstvo potopil v veččutno izkušnjo.