- Postavitev odra:Refren je pogosto služil za uvedbo dogajanja v igri, saj je občinstvu zagotovil pomembne informacije o ozadju in kontekst za dogodke, ki so sledili. To je bilo še posebej uporabno v Shakespearjevem času, ko so bile igre uprizorjene z minimalno kuliso in rekviziti.
- Vzpostavitev tona:Refren bi lahko uporabili tudi za nastavitev tona in vzdušja igre. Na primer, v Henriku V. uvodni govor zbora ustvari domoljuben in junaški ton ter občinstvo pripravi na zgodbo o veliki angleški zmagi.
- Zagotavljanje perspektive:Zbor je deloval kot pripovedovalec ali komentator, ki je ponujal vpoglede in perspektive, ki morda niso bile dostopne likom v predstavi. To je Shakespearu omogočilo raziskovanje tem, komentiranje družbenih vprašanj ali podajanje moralnih lekcij na način, ki je bil drugačen od perspektive likov.
- Razbijanje "četrte stene":Zbor je občasno razbil četrto steno in neposredno nagovarjal občinstvo. Ta tehnika je pomagala ustvariti občutek neposrednosti in vpletenosti občinstva, zaradi česar se je počutilo del gledališke izkušnje.
- Povezovanje dejanj ali prizorov:V igrah, kot sta Henrik V. in Romeo in Julija, je bil refren uporabljen za premostitev vrzeli med dejanji ali prizori, zagotavljanje prehodnih informacij in pomoč občinstvu pri krmarjenju po zgodbi.
- Simbolizem in alegorija:Včasih je zbor sam utelešal simbolične ali alegorične elemente, ki so predstavljali abstraktne ideje ali poosebljene koncepte. To je igri dodalo plasti pomena in interpretacije.
Na splošno je zborovski prolog v Shakespearovih dramah služil več namenom, od vzpostavitve okolja in vzdušja do zagotavljanja pronicljivih komentarjev in sodelovanja z občinstvom. Bilo je sestavni del gledališke izkušnje v elizabetinski dobi in je pomembno prispevalo k umetniškemu vplivu Shakespearovih del.