Konjunktivno razpoloženje se v mnogih jezikih uporablja za izražanje hipotetičnih situacij, želja ali možnosti. Na primer, v angleščini bi lahko rekli "Želim si, da bi bil". bogat« (pogojno razpoloženje) namesto »Želim si, da bi bil bogat" (indikativno razpoloženje).
Klingonska slovnica se osredotoča na neposrednost in akcijo. Uporablja različne slovnične strukture in glagolske čase za izražanje podobnih pojmov kot konjunktiv. Na primer:
* Hipotetične situacije: Klingonščina uporablja pogojne klavzule s "qaStaHvIS" (če) ali "qapla'" (ko).
* Želje: Klingonščina izraža željo z uporabo glagolov, kot sta "nIS" (želeti) ali "vagh" (želja).
* Možnosti: Klingonščina uporablja modalne glagole, kot sta "puch" (lahko) ali "latlh" (lahko), da nakaže možnost.
Medtem ko klingonščina nima namenskega konjunktivnega razpoloženja, ponuja druge načine za izražanje podobnih odtenkov pomena.