Patos (čustvena privlačnost):
- Antony začne svoj govor s prigovarjanjem na čustva množice. Uporablja besede in besedne zveze, ki vzbujajo sočutje, pomilovanje in ogorčenje, da se poveže z občinstvom na osebni ravni.
- Antonij spretno uporablja ponavljanje, vzporedne strukture in retorična vprašanja, da bi poudaril krivico, storjeno Cezarju. S ponavljanjem besednih zvez, kot sta "Brut pravi, da je bil ambiciozen" in "Zakaj, človek, hodi po ozkem svetu / Kot kolos," ustvari občutek nujnosti in ogorčenja.
Etos (verodostojnost):
- Antonij vzpostavi verodostojnost tako, da se predstavi kot Cezarjev prijatelj in priča njegovih dejanj. Sklicuje se na svoj tesen odnos s Cezarjem in kako iz prve roke ve za Cezarjevo krepostno naravo.
Retorična sredstva:
- Antony uporablja različne retorične prijeme, da naredi svoj govor bolj prepričljiv in vpliven. Nekatere od teh naprav vključujejo:
1. Vzporednost: "Prijatelji, Rimljani, rojaki, posodite mi svoja ušesa;/ Cezarja prihajam pokopat, ne pa ga hvalit."
2. Ponavljanje: "Ampak tukaj, z dovoljenjem Bruta in ostalih – / Kajti Brut je časten človek; / Tako so vsi, vsi častni možje – / Pridem, da govorim na Cezarjevem pogrebu."
3. Antiteza: "Ne govorim zato, da bi ovrgel, kar je Brut govoril,/ ampak tukaj sem, da povem, kar vem."
4. Podobe: "Ko je rekel, da je ambiciozen, / In da je Brut častitljiv človek, / je priklical veliko solz."
5. Personifikacija: "In Cezarjev duh, ki hrepeni po maščevanju,/ Z Atejem ob strani prihaja vroč iz pekla, / V teh mejah bo z monarhovim glasom / Zavpil 'Havoc' in pustil pse vojne, da zdrsnejo."
- Antonijeva spretna uporaba retoričnih prijemov pomaga ustvariti močan in prepričljiv argument, ki odmeva v množici in jih na koncu pripelje do tega, da se obrnejo proti Brutu in drugim zarotnikom.