Kaj opisuje Shakespeara v sonetu 73?

Shakespeare se v sonetu 73 opisuje kot »ta čas v letu, ki ga morda glej v meni / Ko rumeno listje, ali nobeno ali malo, visi / Na teh vejah, ki se tresejo od mraza, / Goli uničeni zbori, kjer pozno sladke ptice so pele." Ta podoba nakazuje, da je Shakespeare v zimi svojega življenja in da njegove ustvarjalne moči začenjajo usihati. Primerja se z drevesom, ki je izgubilo liste, in z zborom, ki je utihnil. To nakazuje, da čuti izgubo in obžalovanje ter da se zaveda, da se njegov čas izteka. Vseeno pa pesem vsebuje tudi noto kljubovalnosti. Shakespeare zatrjuje, da se ne bo prepustil obupu in da bo še naprej ustvarjal poezijo tudi ob težavah. To nakazuje, da je še vedno odločen, da kar najbolje izkoristi svoj preostali čas, in da je prepričan v svojo sposobnost ustvarjanja dela trajne vrednosti.