Odgovor na uganko je "človek". V otroštvu se plazi po vseh štirih (zjutraj), človek stoji pokonci in hodi po dveh nogah (opoldne), v starosti pa morda potrebuje pomoč palice ali opore (zvečer). To napredovanje je vzporedno z Ojdipovo življenjsko potjo. V mladosti je bil poln ponosa in ambicij ter je želel rešiti uganko in rešiti Tebe pred kugo. Opoldne je dosegel vrhunec svoje moči in statusa kralja, vendar so ga njegova dejanja nevede vodila v katastrofo. Na večer svojega življenja je Ojdip ponižan in zlomljen zaradi razkritja svoje preteklosti, a vendarle pridobi tudi modrost in samozavedanje. Pride do spoznanja, da uganka ni le uganka, ampak metafora za zapleteno in pogosto boleče potovanje človeškega življenja.
Ojdipov tragični propad je navsezadnje posledica njegove oholosti in želje po nadzoru lastne usode. Verjel je, da lahko prelisiči usodo in uide prerokbi, ki je napovedovala njegova dejanja. Vendar pa Ojdip skozi svoje trpljenje in propad spozna, da resnična modrost ni v poskusu nadzora nad dogodki, temveč v sprejemanju lastnih omejitev in razumevanju globljih sil v igri. Uganka s svojo spreminjajočo se naravo in elementom časa služi kot ganljiv opomin na minljivo in nepredvidljivo naravo človeškega obstoja ter pomen ponižnosti pred 命运和神圣.