Skozi celotno pesem govorca prevzameta njegova žalost in spomini na njegovo izgubljeno ljubezen, Lenore. Krokarjev stalni odziv na pesem »Nevermore« deluje kot kruti opomin na dokončnost smrti in poudarja, da ni upanja za spravo ali ponovno združitev z Lenore. To ponavljanje postane pretresljiv refren, ki odmeva govorčevo duševno stanje, poudarja njegovo muko in nesmiselnost njegovega iskanja tolažbe.
Še več, dogodek, ko krokar izreče »Nevermore«, dobi simbolično razsežnost. Zajema govorčevo eksistencialno krizo, predstavlja temo, obup in negotovost, s katerimi se sooča. Krokarjevo neomajno ponavljanje besede namiguje, da bo govorčevo trpljenje vztrajalo in da ni nobenega pobega pred njegovimi psihološkimi bolečinami.
Poejeva uporaba tega osrednjega dogodka je mojstrsko oblikovana tako, da ustvari globok vpliv na bralca. Ponavljanje pesmi "Nevermore" ustvari vznemirljiv ritem, ki odmeva skozi pesem in odraža stanje duha govorca. Postane nepozaben simbol neizprosne narave žalosti in človeške nezmožnosti, da bi premagali spektakel smrti in izgube.
Tako dogodek krokarjevega nenehnega izgovarjanja »Nikoli več« v pesmi izstopa kot ključni trenutek, ki poganja pripoved, krepi čustva in uteleša osrednje teme »Kraka«.