Melanholija in kontemplacija: Hamlet je znan po svoji introspektivni naravi in razmišlja o kompleksnosti življenja in morale. Njegovi samospevi pogosto odražajo globok občutek žalosti in melanholije.
Eksistenčna bolečina: Hamletova eksistencialna kriza je pomembna tema v predstavi, njegovi samospevi pa raziskujejo globoka vprašanja o življenju, smrti in namenu obstoja.
Dvom vase in notranji konflikt: Hamlet se bori z dvomom vase in notranjimi konflikti. Njegovi samospevi razkrivajo njegov duševni nemir, ko se spopada z moralnimi dilemami in težo svojih dejanj.
Jeza in razočaranje: Včasih Hamletovi samospevi izražajo jezo in razočaranje do sebe in drugih. Kritizira družbene norme, hinavščino nekaterih likov in izzive, s katerimi se srečuje pri iskanju maščevanja.
Sarkazem in duhovitost: Hamletova uporaba sarkazma in duhovitih pripomb je očitna v nekaterih samospevih, kar njegovemu liku doda plast kompleksnosti in globine.
Odpoved in obup: Ko igra napreduje, lahko Hamletov ton postane vse bolj resigniran in obupan, kar odraža težo njegovih bremen in občutek nesmiselnosti, ki ga čuti.
Treba je omeniti, da Hamletovi samospevi zajemajo vrsto čustev in razmišljanj, njegov ton pa se lahko skozi igro spreminja. Njegov kompleksen in večplasten značaj se izraža skozi te samospeve, ki bogatijo naše razumevanje njegovega notranjega sveta in globine njegovih eksistencialnih bojev.