1. Paralelizem: To je ponavljanje slovnične strukture ali vzorca. Na primer:
- "Ne, da sem manj ljubil Cezarja, ampak da sem bolj ljubil Rim"
2. Antiteza: To je kontrast dveh nasprotujočih si idej ali stavkov. Na primer:
- "Ker me je Cezar ljubil, jokam za njim; ker je imel srečo, se tega veselim; ker je bil pogumen, ga častim; a ker je bil ambiciozen, sem ga ubil."
3. Ironija: To je uporaba besed ali situacij za ustvarjanje kontrasta med pričakovanim in tem, kar se dejansko zgodi. Na primer:
- Brutus opravičuje svoja dejanja z besedami:"Ubil sem ga zaradi njegove države, ne zaradi svoje." To nakazuje, da je Brut deloval v najboljšem interesu Rima, vendar prizor kaže, da ga je vodila osebna ambicija.
4. Patos: To je uporaba čustvenega jezika, da pritegnemo čustva občinstva. Na primer:
- Brutov govor uporablja žive podobe, kot je "njegov plašč je bil prepojen s krvjo", da vzbudi sočutje do Cezarja.
5. Etos: To je uporaba verodostojnih, zaupanja vrednih informacij za podporo argumentu. Na primer:
- Brut navaja primer Kasija, ki je bil cenjen senator, kot dokaz, da ne deluje iz osebnih ambicij.
6. Aliteracija: To je ponavljanje istega začetnega soglasnika v nizu besed. Na primer:
- "Izbira besed, ki jih bodo naredili za uporabo pri nas"
Ta retorična sredstva so v Juliju Cezarju učinkovito uporabljena za ustvarjanje napetosti, napetosti in čustvenega vpliva.