Tukaj je podrobnejša analiza razpoloženja soneta:
1. Melanholična refleksija:Sonet se začne z zamišljenim in melanholičnim tonom, ko govorec razmišlja o minljivosti časa in procesu staranja. Besede "Ne marmor, ne pozlačeni spomeniki" vzbujajo občutek mračnega razmišljanja o nesmiselnosti materialnih dobrin in dosežkov pred smrtjo.
2. Sprejemanje smrti:Ko sonet napreduje, govorec priznava resničnost smrti in njeno univerzalno naravo. Vrstice »Niti medenina, niti kamen, niti zemlja, niti brezmejno morje« poudarjajo, da nič ne more ubežati krempljem smrti. To sprejemanje prinaša občutek resignacije in ponižnosti.
3. Transcendencija skozi ljubezen:kljub mračnemu priznanju smrtnosti sonet nakazuje tudi transformativno moč ljubezni. Govornik nakazuje, da ima ljubezen sposobnost preseči čas in ohraniti človekov spomin onkraj fizičnega obstoja. Vrstice "But your sweet remembrance, which does live in me" izražajo vero v trajno naravo ljubezni in njeno zmožnost, da ohrani ljubljenega pri življenju v srcu govorca.
4. Upanja polna odpornosti:Sonet se zaključi z noto upanja polne odpornosti. Govorec izraža odločenost, da se upre pozabi časa in ohrani spomin na ljubljeno osebo. Vrstica "So long as men can breathe or eyes can see" izraža občutek odločnosti in prepričanje, da lahko ljubezenska dediščina traja skozi generacije.
Na splošno Sonet 55 povzema vrsto čustev, vključno z melanholično kontemplacijo, sprejemanjem smrti, spoštovanjem moči ljubezni in upanja polno odpornostjo pred smrtnostjo.