Okrepitev tem: Zbor je pogosto ponovil ali okrepil teme, ideje in čustva, ki jih je izrazil voditelj. To ponavljanje je pomagalo poudariti pomembna sporočila in ustvariti občutek kolektivnega razumevanja med občinstvom.
Komentiranje akcije: Zbor je predstavljal skupni glas, ki je komentiral dogajanje v predstavi. Njihova opažanja, razmišljanja in odzivi so gledalcem omogočili zunanji pogled in poglobili interpretacijo odvijajoče se drame.
Čustveno izražanje: Zbor je s svojimi skupnimi odzivi povečal čustveni učinek predstave. Veseli zbori so popestrili trenutke praznovanja, medtem ko so žalostni zbori dodali globino tragičnim in žalostnim prizorom.
Vključevanje občinstva: Oblika klica in odgovora med voditeljem in zborom je neposredno pritegnila občinstvo. Ta interakcija je prispevala k skupni izkušnji in pomagala občinstvu, da se poveže s čustvi in idejami na odru.
Razvoj dialoga: Izmenjava med zborom in voditeljem je omogočila dinamično izmenjavo idej. To je pogosto vodilo v poglobitev dramatične situacije in pomagalo premakniti zaplet naprej.
Katarza: V tragedijah so katarzični učinek igre okrepili čustveni odzivi in žalostinke zbora. Delili so trpljenje likov in zagotovili skupno pot za sproščanje čustev v občinstvu.
Dramatična intenzivnost: S svojimi ritmičnimi petji, plesi in kolektivno prisotnostjo je zbor dodal vizualno in zvočno intenzivnost dramski predstavi.