1. Poudarek na družinskih vezeh:Govor poudarja Antigonino globoko ljubezen in zvestobo do svojih pokojnih bratov, Polinika in Eteokla. Njeno zavračanje, da bi zapustila svoja telesa, kaže na njene močne družinske vezi in pomen spoštovanja mrtvih v skladu z njenimi prepričanji in običaji.
2. Izraz žalosti in razočaranja:Antigonine besede izražajo njeno žalost in tesnobo zaradi tragične usode njenih bratov, trpljenja, ki ga prestaja, in njenega občutka nemoči. Njeno čustveno stanje vzbuja empatijo občinstva, saj se lahko poveže z njeno bolečino in razume njena obupana dejanja.
3. Krivica zakona:Govor osvetljuje oster in nepravičen zakon, ki ga je uvedel Kreon in ki prepoveduje pokop Polinika. Občinstvo lahko zazna, da Antigonin odpor proti temu zakonu izhaja iz njenih moralnih načel in želje po spoštovanju brata, ne pa iz kljubovanja ali upora.
4. Žrtvovanje in nesebičnost:Antigonin govor razkrije njeno pripravljenost, da se žrtvuje za dobro svojega brata in svojih vrednot. Morebitno kazen za svoja dejanja sprejema brez strahu, kar kaže na njeno nesebično predanost dolžnosti.
5. Kontrast s Kreontom:Ob sopostavitvi Antigonine čustvene ranljivosti s Kreontovo hladno in neusmiljeno držo lahko občinstvo vidi oster kontrast med njunima likoma. Antigonina človečnost in empatija postaneta očitnejši v primerjavi s Kreontovim ostrim in nepopustljivim odnosom.
Na splošno govor vzbuja sočutje do Antigone s predstavitvijo večdimenzionalnega lika, ki ga vodijo ljubezen, žalost in občutek verske dolžnosti. Kontrast med njenimi čustvi in Kreontovo nepopustljivostjo še poveča njeno sočutno upodobitev v predstavi.