1. Spoznanje njegove tragične usode: Ojdip pride do šokantnega spoznanja, da je izpolnil strašno prerokbo, ki se je je ves čas bal. Objokuje svoj propad in izraža svojo tesnobo in obup.
2. Samograja: Ojdip se ostro graja zaradi svoje slepote in ošabnosti. Za bolečino, ki jo je povzročil sebi in drugim, krivi svoja dejanja.
3. Izguba vida: Ojdip se odloči oslepiti kot simbolično kazen za svoja dejanja. Z odvzemom vida skuša ubežati neznosni grozi soočanja s svetom, ki mu je nevede povzročil toliko trpljenja.
4. Izgon: Ojdip priznava, da ni več primeren za življenje med svojim ljudstvom, in se odloči za izgnanstvo. Verjame, da bo njegova prisotnost Tebam prinesla le še več nesreče.
5. Pritožba na Kreonta: Ojdip zaupa svoji hčerki, Antigono in Ismeno, v varstvo Kreontu, svojemu svaku. Kreona roti, naj poskrbi zanje in jih zaščiti pred nadaljnjimi poškodbami.
6. Slovo od Teb: Ojdip se dokončno poslovi od mesta Tebe, ki mu je nekoč vladal kot spoštovan kralj. Obžaluje tragičen razvoj dogodkov, ki mu je razblinil življenje in osramotil njegovo ime.
7. Prošnja za dostojanstveno smrt: Ojdip izraža svoje hrepenenje po mirni in dostojanstveni smrti. Želi najti počitek in se osvoboditi bremena svoje krivde in trpljenja.
Na splošno Ojdipov monolog na koncu »Oedipus Rex« zajame njegovo globoko žalost, tesnobo in samoobsojanje, ko se spopada s posledicami svoje tragične usode in priznava uničujoč vpliv svojih dejanj na sebe in ljudi okoli sebe.