1. Poudarek na jeziku: Tako lingvistična filozofija kot konstruktivizem poudarjata vlogo jezika pri oblikovanju našega razumevanja sveta. Lingvistični filozofi trdijo, da jezik ni le orodje za izražanje naših misli, ampak da tudi strukturira naše mišljenje. Konstruktivisti se strinjajo s tem stališčem in trdijo tudi, da se jezik uporablja za ustvarjanje družbene realnosti.
2. Zavračanje objektivnosti: Tako lingvistična filozofija kot konstruktivizem zavračata idejo, da obstaja ena sama objektivna resnica. Lingvistični filozofi trdijo, da je vsako znanje subjektivno in da ga oblikujeta naš jezik in kultura. Konstruktivisti se strinjajo s tem stališčem in trdijo tudi, da je znanje konstruirano skozi socialno interakcijo.
3. Poudarek na tolmačenju: Tako lingvistična filozofija kot konstruktivizem poudarjata pomen interpretacije. Lingvistični filozofi trdijo, da so vsa besedila odprta za več interpretacij in da ni enega pravilnega načina za njihovo razumevanje. Konstruktivisti se strinjajo s tem stališčem in trdijo tudi, da so vsi družbeni pojavi odprti za več interpretacij.
4. Relativizem: Tako lingvistična filozofija kot konstruktivizem sta relativistični teoriji. To pomeni, da trdijo, da ni nobene absolutne resnice, ampak da je resnica relativna glede na posameznika ali družbeno skupino.
Zaključek
Lingvistična filozofija in konstruktivizem sta dve tesno povezani filozofski teoriji. Imajo številne podobnosti, vključno s poudarkom na jeziku, zavračanjem objektivnosti, poudarkom na interpretaciji in relativizmom. Zaradi teh podobnosti sta lingvistična filozofija in konstruktivizem dragoceni orodji za razumevanje sveta okoli nas.