Zgodovinske korenine francosko-angleškega razkoraka segajo v normansko osvojitev Anglije leta 1066. Po bitki pri Hastingsu je William Osvajalec postal angleški kralj in angleškemu dvoru predstavil francoski jezik in kulturo. To je privedlo do obdobja anglo-normanske prevlade v Angliji, v katerem je bil francoski jezik jezik vladajočega razreda.
Angleščina je bila v tem obdobju marginalizirana in so jo govorili le nižji sloji. Vendar se je sčasoma angleški jezik začel vračati in do 14. stoletja je postal prevladujoči jezik v Angliji.
Socialne in kulturne razlike
Poleg zgodovinskega konteksta obstajajo tudi številne družbene in kulturne razlike, ki so prispevale k francosko-angleškemu razkolu.
* Jezik :Francoski in angleški jezik sta si med seboj zelo različna, tako po slovnici kot po izgovorjavi. To lahko oteži medsebojno razumevanje francosko- in angleško govorečih.
* Kultura :Tudi francoska in angleška kultura sta zelo različni. Francozi imajo bolj formalno in hierarhično kulturo, medtem ko imajo Angleži bolj neformalno in egalitarno kulturo. To lahko povzroči nesporazume in konflikte med Francozi in Angleži.
* Nacionalizem :Francozi in Angleži so zelo ponosni na svojo nacionalno identiteto. To lahko včasih povzroči občutke večvrednosti in zamere med obema skupinama.
Sodobni odnosi
Francosko-angleški razkol je še vedno očiten v sodobnih odnosih med državama. Med Francijo in Anglijo je pogosto prisoten občutek tekmovalnosti in rivalstva, pogosti pa so tudi spori glede vprašanj, kot so trgovina, ribolovne pravice in priseljevanje.
Je pa tudi veliko sodelovanja med Francijo in Anglijo. Državi sta zaveznici v Evropski uniji in tesno sodelujeta pri številnih vprašanjih, kot so varnost, obramba in podnebne spremembe.
Skratka, francosko-angleški razkorak je kompleksen pojav z dolgo zgodovino. Zakoreninjen je v zgodovinskih dogodkih, družbenih in kulturnih razlikah ter nacionalizmu. Kljub izzivom je med Francijo in Anglijo tudi veliko sodelovanja, državi pa sta pomembni zaveznici v Evropski uniji.