* Ironija: Victor Frankenstein, ki ga ženeta ambicija in želja po znanju, ustvari bitje, za katerega verjame, da bo čudež znanosti. Toda njegova stvaritev se spremeni v pošast, ki jo pripelje do nasilja in obupa. To pripelje do Victorjeve lastne smrti, saj ga bitje, ki ga je ustvaril, na koncu uniči.
* Globlji pomen: Ta ironični preobrat poudarja nevarnost nenadzorovane ambicije in morebitne posledice igranja Boga. Victor v svojem iskanju znanja ne upošteva etičnih implikacij svojih dejanj. Pošast, zapuščena in izobčena, postane simbol negativnih posledic znanstvene oholosti.
Ta primer ironije je ključnega pomena za osrednje teme romana in služi kot močna opozorilna zgodba o odgovornosti, ki jo prinaša znanje, in nepredvidljivi naravi ustvarjanja.