Tukaj je razlog:
* Hamlet razmišlja o samomoru, vendar se globoko boji smrti. Smrt opisuje kot "neodkrito državo, iz katere se ne vrne popotnik," kar pomeni, da se boji neznanega. To ustvarja ironijo, ker razmišlja o koncu svojega življenja, vendar se boji, kaj je zunaj njega.
* Govori o "Slings in puščicah nezaslišanega bogastva" ki se zdi kot sklicevanje na bolečino in trpljenje, ki ga trpi. Kljub temu pa Hamletova nedelovanje in neodločnost prispevata tudi k njegovemu trpljenju. Je žrtev lastne nezmožnosti ravnanja.
* Zamisli smrt kot "spanec" kar pomeni, da gre za počitek in mirno stanje. Toda v resnici je Hamlet globoko težaven in njegova nezmožnost ukrepanja vodi v veliko duševne in čustvene tesnobe.
Celoten Soliloquy je napolnjen s tovrstno dramatično ironijo, kjer Hamletove besede v nasprotju z resničnostjo njegove situacije in ustvarjajo občutek napetosti in zapletenosti.
To je le en primer in v igri je veliko drugih primerov ironije. Hamlet je mojster ironije, njegova uporaba pa pomaga raziskati teme prevare, maščevanja in človeškega stanja.