Uporabo "Dun dun" lahko zasledimo v zgodnjih radijskih dramah, kjer se je pogosto uporabljal za označevanje trenutka razkritja v skrivnostni ali grozljivi zgodbi. Izraz je popularizirala radijska oddaja The Shadow, ki je uporabila zvočni učinek, da bi svojim pripovedim dodala občutek skrivnosti in slutnje.
V radijskih dramah in starem radiu, kjer so bili zvočni učinki ključnega pomena za ustvarjanje atmosfere, se je "dun dun" običajno uporabljal za naznanitev vstopa negativca, povečanje napetosti med grozljivimi prizori ali pritegnitev pozornosti na zaplet.
Sčasoma je "dun dun" prešel v vizualne medije, zlasti film in televizijo. Postal je sinonim za napete ali dramatične trenutke. Slavna tematska glasba "Jaws", ki jo je zložil John Williams, vsebuje izrazit motiv "dun dun". Pomembna je tudi v zvočnih posnetkih grozljivk, kot sta "Psycho" in dolgoletna televizijska serija "CSI".
V zadnjih letih je "dun dun" postal dobro znan in vseprisoten zvočni učinek. Njegova uporaba v memejih, spletnih videoposnetkih in komičnih skečih je dodatno utrdila njegov status simbola napetosti in presenečenja.
Medtem ko "dun dun" ostaja najbolj prepoznavna različica, obstajajo tudi drugi podobni zvočni učinki, ki služijo istemu namenu. »Ta-da« se pogosto uporablja za označevanje presenetljivega ali razkrivajočega trenutka, medtem ko se »ba-dum-tish« pogosto sliši v komičnem kontekstu, da bi poudaril šalo ali ustvaril humoren učinek.
"Dun dun" je pustil trajen pečat v pop kulturi in postal ikoničen zvočni učinek, ki takoj vzbudi občutek pričakovanja, napetosti in dramatičnega razodetja. Njegov vpliv je mogoče opaziti v različnih oblikah medijev, od klasičnih radijskih dram do sodobnih digitalnih vsebin.