Za tako besedo bi bil že čas.
Jutri, in jutri, in jutri,
Lezi v tem malenkostnem tempu iz dneva v dan,
Do zadnjega zloga zapisanega časa,
In vsi naši včeraj so imeli prižgane norce
Pot v prašno smrt. Ven, ven, kratka sveča!
Življenje je samo hodeča senca, slab igralec
To se bohoti in razburja svojo uro na odru
In potem se ne sliši več:to je pravljica
Povedal idiot, poln zvoka in besa,
Ničesar ne pomeni."