* Sarkazem: Ko nekdo reče nasprotno od tega, kar misli, pogosto na posmehljiv ali šaljiv način. Na primer, če rečete "To je bilo super!" potem ko nekdo naredi napako.
* Hiperbola: Ko nekdo nekaj pretirava ali precenjuje za učinek. Na primer, reči "Umrl sem od smeha", ko je bilo nekaj le rahlo smešno.
* Litotes: Ko nekdo nekaj podcenjuje ali omalovažuje zaradi učinka. Na primer, če rečete "On ni najbolj ostro orodje v lopi", ko je nekdo v resnici zelo inteligenten.
* Alluzija: Ko se nekdo sklicuje na nekaj drugega na način, ki ni takoj očiten. Na primer primerjanje nekoga z likom iz knjige ali filma.
* Dvoumnost: Ko je nekaj mogoče razlagati na več kot en način. Na primer, reči "Se vidiva kasneje", ne da bi navedli kdaj.
Govor je lahko tudi ironičen zaradi konteksta, v katerem je uporabljen. Na primer, nekaj, kar je povedano v resnem kontekstu, se lahko razume kot ironično, če je povedano na šaljiv ali sarkastičen način. Podobno se lahko nekaj, kar je izrečeno na šaljiv ali sarkastičen način, razume kot resno, če je izrečeno v resnem kontekstu.
Govorna ironija je lahko močno orodje za komunikacijo. Lahko se uporablja za nasmejanje ljudi, izražanje kompleksnih čustev in spodbujanje drugih k razmišljanju. Vendar pa je pomembno, da govorno ironijo uporabljate previdno, saj je lahko tudi zmedena ali zavajajoča, če je ne uporabljate pravilno.