1. Predznanje tragedije:Občinstvo ve, da je češnjev sadovnjak pripravljen za prodajo in da se liki, tako kot Ranevskaja, ne zavedajo te bližajoče se katastrofe. To znanje ustvarja občutek strahu in pričakovanja.
2. Nesporazumi in napačna komunikacija:Čehov uporablja nesporazume in napačno komunikacijo, da poveča napetost. Na primer, lika, kot sta Lopakhin in Trofimov, izražata svoja čustva in ideje, vendar ju drugi pogosto ne razumejo ali zavrnejo, kar vodi v frustracije in konflikte.
3. Skrita čustva in notranji boji:Liki drug pred drugim pogosto skrivajo svoje prave občutke in borbe. To prikrivanje informacij in prisotnost skrivnosti prispevata k ustvarjanju napetosti in občutka, da bo nekaj izbruhnilo.
4. Napovedovanje:Avtor uporablja subtilne namige in predvidevanje, da nakaže neizogibno usodo likov in njihovega sveta. Na primer, zvok oddaljenega sekanja dreves služi kot napovedan opomin o bližajočem se uničenju češnjevega sadovnjaka.
5. Nerazrešeni konflikti:Čehov nekatere konflikte pusti nerazrešene, kar ustvarja občutek napetosti. Usoda likov, kot sta Anja in Trofimov, ostaja negotova, zato se občinstvo sprašuje o njihovi prihodnosti.
Ti primeri dramske ironije povečujejo napetost v predstavi, saj ustvarjajo vrzel med tem, kar ve občinstvo, in tem, kar vedo liki. Občinstvo je seznanjeno z informacijami, ki se jih liki ne zavedajo, kar ima za posledico občutek slutnje in negotovosti, ki poganja zaplet naprej.