1. Ojdipovo odkritje njegove prave identitete:
Ena od osrednjih peripetej v predstavi se zgodi, ko Ojdip odkrije, da je nevede ubil svojega očeta Laja in se poročil z njegovo materjo Jokasto. To razodetje je šok za Ojdipa, ki je iskal Lajevega morilca in verjel, da je rešitelj Teb. Odkritje mu popolnoma spremeni življenje in ga postavi na pot samouničenja.
2. Metafora slepote:
Po spoznanju resnice o svoji preteklosti se Ojdip oslepi kot kazen za svoja dejanja. Ta fizična peripetija simbolizira njegovo notranjo slepoto in uničenje njegovega sveta. Ojdipova slepota služi kot metafora za njegovo nesposobnost videti resnico in posledice svojih dejanj.
3. Kreonovo razodetje:
Druga peripetija se zgodi, ko Kreon, Ojdipov svak, razkrije, da je orakelj napovedal, da bo Ojdip ubil svojega očeta in se poročil z njegovo materjo. To razodetje Ojdipovi zgodbi doda še eno plast tragedije, saj pokaže, da je bila njegova usoda vnaprej določena in da ji je bil na koncu nemočen ubežati.
4. Jocastin samomor:
Predstava doseže vrhunec, ko Jokasta, Ojdipova mati in žena, stori samomor, potem ko odkrije resnico o njunem odnosu. Ta dogodek še poveča Ojdipovo trpljenje in krivdo, saj se mora sam soočiti s posledicami svojih dejanj.
Ti primeri peripetije v Kralju Ojdipu ustvarjajo občutek dramatične ironije, kjer se občinstvo zaveda resnice, medtem ko protagonist ostaja v nevednosti. Nenadni preobrati in spremembe v usodi prispevajo k tragičnosti predstave in v občinstvu vzbujajo pomilovanje in strah, ki sta ključna elementa aristotelovske tragedije.