Beseda "predstava" v tem kontekstu ne pomeni nujno lahkotne ali komične predstave. Namesto tega se nanaša na dramatično naravo teh produkcij, katerih namen je prenesti čustveno globino in pomen svetopisemske pripovedi skozi dialog, glasbo in gledališke elemente. Pasijonske igre se pogosto izvajajo s spoštljivim in pobožnim duhom ter služijo kot sredstvo verskega izražanja, duhovnega razmišljanja in skupnega čaščenja.
Izraz "igra" lahko razumemo v nasprotju z drugimi oblikami verskih obredov ali ritualov. Na primer, pasijonska igra ni isto kot liturgična služba, kot je maša, kjer je glavni poudarek na obhajanju evharistije in spominu na Kristusovo žrtev. Namesto tega Pasijonske igre ponujajo bolj gledališko in dramatično interpretacijo svetopisemskih dogodkov, ki udeležencem in 观众 omogočajo, da se vključijo v zgodbo na globlji čustveni ravni.
Prav tako je treba omeniti, da se izraz "Passion Play" običajno uporablja za označevanje posebnih, obsežnih produkcij, ki predstavljajo te verske pripovedi. Vendar pa obstajajo tudi manjše izvedbe ali dramatične predstavitve pasijona, kot so tiste, ki se izvajajo v cerkvah ali kot del skupnostnih dogodkov. Te različne oblike prispevajo k bogati tapiserij verske drame in tradicije, ki je še naprej povezana s pasijonskimi igrami.