1. Od ošabnosti do ponižnosti :Na začetku predstave Ojdip pokaže oholost, tragično napako, ki vodi v njegov propad. Pretirano zaupa lastni presoji in ne upošteva nobenih opozoril ali dvomov, ki se porajajo. Ko se razkrije resnica o njegovi preteklosti, se Ojdipov ponos umakne ponižnosti in samozavedanju.
2. Odkritje njegove prave identitete :Razkritje Ojdipovega pravega starševstva je ključni trenutek v predstavi. Izve, da je nevede ubil svojega očeta Laja in se poročil z njegovo materjo Jokasto. To šokantno odkritje razblini njegova prepričanja in uniči iluzijo o njegovi brezhibni preteklosti.
3. Spoznanje slepote :Ojdip spozna svojo metaforično slepoto, tako figurativno kot dobesedno. Prej je bil slep za resnico o svojem izvoru in posledicah svojih dejanj, zdaj pa globlje razume svojo tragično usodo.
4. Samokaznovanje :Ojdip, ki ga prevzameta krivda in sram, se samokaznuje tako, da si iztakne oči. To dejanje simbolizira njegovo zavračanje soočenja z grozljivo resničnostjo svojega položaja in notranjimi mukami.
5. Izgnanstvo :Ojdip se odloči zapustiti Tebe in oditi v izgnanstvo ter priznati, da ne more biti več primeren vladar. Ta odločitev odraža njegovo prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja in njegovo željo, da Tebam prihrani nadaljnje trpljenje.
V bistvu je Ojdipovo potovanje skozi celotno predstavo zaznamovano z globoko transformacijo od arogance do ponižnosti, nevednosti do znanja in ponosa do samokaznovanja. Pojavlja se kot tragični junak, ki s svojim trpljenjem in samospoznanjem uči dragocene lekcije o posledicah človeškega ponosa in nevednosti.