Nanj lahko gledamo kot na samostojen segment, ki bistveno napreduje v zapletu in razvija like. Dejanja se tradicionalno uporabljajo za organizacijo in predstavitev zgodbe v logičnih poglavjih.
Delitev na dejanja pogosto odraža pomembne prelomnice ali premike v zgodbi. Te delitve pomagajo ustvariti dramatično napetost in tempo v zapletu. Vsako dejanje se lahko osredotoči na posebne skupine likov, podzapletov, konfliktov ali tematskih elementov.
V starih časih so bila dejanja v gledaliških produkcijah včasih ločena z vmesnimi premori, ki so občinstvu omogočali kratke premore in pripravo na naslednji del predstave.
Omeniti velja, da se lahko uporaba dejanj razlikuje glede na strukturo in format igre. Ni določenega števila dejanj in nekatera gledališka dela so lahko predstavljena v samo enem dejanju, druga pa imajo lahko več dejanj in prizorov znotraj teh dejanj. Dramatik uporablja to strukturo dejanja, da učinkovito pove zgodbo in izboljša celotno dramsko izkušnjo.