Težavnostna stopnja Rondo Alla Turca se lahko razlikuje glede na spretnost in izkušnje izvajalca. Gre za relativno hitro in živahno skladbo, s hitrim tempom in vrsto tehničnih izzivov. Tukaj je nekaj dejavnikov, ki prispevajo k težavam:
1. Prstna tehnika: Komad vsebuje hitre in zapletene prehode prstov, ki zahtevajo visoko stopnjo spretnosti in koordinacije. Nenehno menjavanje desne in leve roke je lahko zahtevno, še posebej pri hitrem tempu.
2. Ritem in artikulacija: Rondo Alla Turca ima sinkopiran ritem in marcato (naglašen) stil artikulacije. To od izvajalca zahteva, da ima natančen nadzor nad svojim časom in poudarjanjem, da doseže želeni glasbeni učinek.
3. Dinamični razpon: Skladbo odlikujejo nenadne in kontrastne spremembe v dinamiki, od mehkih (piano) do glasnih (forte). To zahteva, da ima izvajalec dober nadzor nad svojim dotikom in dinamiko, da poudari ekspresivno naravo glasbe.
4. Pedaliranje: Učinkovita uporaba pedala za vzdrževanje je v tej skladbi bistvena za povezovanje not in ustvarjanje gladke legato linije. Vendar pa lahko prekomerna uporaba ali nepravilno poganjanje pedal zamegli teksturo in povzroči, da glasba zveni nejasno.
5. Pomnjenje: Kot predstava se Rondo Alla Turca pogosto igra brez not, kar od izvajalca zahteva močan spomin na note in fraziranje.
Čeprav na splošno Rondo Alla Turca ne velja za eno tehnično najzahtevnejših skladb v Mozartovem repertoarju, še vedno zahteva trdno tehniko, dobro muziciranje in pozornost do detajlov, da jo lahko učinkovito izvedemo. Običajno je klasificirana kot skladba srednjega nivoja za pianiste.