Črke: Otroci so redno pisali pisma staršem, bratom in sestram ter drugim družinskim članom. Ta pisma so pogosto vsebovala novosti o njihovem življenju, občutkih in izkušnjah v novem okolju.
Razglednice: Otroci so pošiljali tudi razglednice kot hiter in priročen način za izmenjavo novic s svojimi družinami. Razglednice so bile cenovno ugodnejše in hitrejše za pisanje v primerjavi s pismi.
Telefonski klici: Evakuirani otroci so včasih telefonirali svojim družinam, če je bil v gospodinjstvu gostitelja ali v bližini na voljo telefon. Vendar so bili telefonski klici omejeni zaradi omejitev in motenj, ki jih je povzročila vojna.
Obiski: V nekaterih primerih so družine lahko obiskale svoje evakuirane otroke med počitnicami ali posebnimi priložnostmi. Vendar so bili takšni obiski pogosto redki zaradi omejitev potovanja in izzivov vojnega prevoza.
Glasila za evakuirane: Nekatera evakuacijska območja so objavila glasila ali biltene, ki so vsebovali novice in informacije o evakuiranih otrocih, njihovih dejavnostih in življenju v skupnostih gostiteljicah.
Odbori za oskrbo: Na nekaterih območjih so bili ustanovljeni skrbniški odbori za podporo evakuiranim otrokom in njihovim družinam. Ti odbori so pogosto olajšali komunikacijo med otroki in njihovimi družinami ter nudili pomoč pri organiziranju obiskov ali vzdrževanju stikov.
Organizacije in pobude: Ustanovljene so bile različne organizacije in pobude, da bi evakuiranim otrokom pomagali ostati povezani s svojimi družinami in skupnostmi. Eden od pomembnih primerov je bil Odbor za sprejem otrok v tujini (CORB), ki je poskrbel za evakuacijo otrok iz Združenega kraljestva v čezmorske kraje, kot sta Kanada in Avstralija, ter zagotovil podporo za njihovo dobro počutje in stike z njihovimi družinami.