Vendar pa je nekaj elementov, ki so prispevali k projekciji in jasnosti njihovih predstav:
* Gledališke maske: Maske so bile velike in pretirane, kar je pomagalo osredotočiti in projicirati glas. Oblika in struktura maske sta tudi ojačali zvok.
* Gledališča na prostem: Grške igre so uprizarjali v velikih gledališčih na prostem, imenovanih »theatron«. Ta gledališča so bila zgrajena na pobočjih, občinstvo pa je sedelo v polkrogu, obrnjeno proti odru. Ta naravna oblika amfiteatra je pomagala naravno ojačati zvok.
* Vokalno usposabljanje: Starogrški igralci so bili podvrženi strogemu vokalnemu treningu, ki se je osredotočal na nadzor dihanja, artikulacijo in projekcijo. To usposabljanje je zagotovilo, da jih je slišalo veliko občinstvo v gledališčih.
Pomembno je poudariti, da ne gre za tehnološke naprave v sodobnem smislu, temveč za elemente gledališke prakse, ki so prispevali k učinkovitosti njihovih predstav.
Če vas zanima več o grškem gledališču, priporočam, da si ogledate naslednje:
* Starogrška tragedija: Igre Sofokla, Evripida in Ajshila so odlični primeri te dramske oblike.
* Gledališke maske: Raziščite različne vrste mask in njihovo simboliko.
* Theatron Design: Raziščite arhitekturo in akustiko grških gledališč.