Te maske niso bile samo za zabavo, služile so več pomembnim funkcijam:
* Identifikacija znakov: Vsaka maska je predstavljala določen tip lika, kot je junak, zlobnež ali komična figura. To je občinstvu pomagalo hitro razumeti osebnost in motivacijo lika.
* Ojačanje glasu: Maske so imele pogosto velika, pretirana usta, kar je pomagalo okrepiti glasove igralcev in jih narediti slišne celotnemu občinstvu v velikih gledališčih na prostem.
* Izražanje čustev: Maske so bile zasnovane za izražanje širokega spektra čustev, kot so jeza, veselje, žalost in strah. To je bilo ključnega pomena, saj igralci teh čustev niso mogli prenesti z obrazno mimiko.
Medtem ko so bile nekatere maske preproste in realistične, so bile druge zelo stilizirane in pretirane, pogosto z živalskimi potezami ali grotesknimi izrazi. Uporaba mask je bila temeljni vidik rimskega gledališča in je igrala ključno vlogo v predstavi.