Evo, kako se pokvari:
* Dramatični kontekst: Hamlet je globoko konfliktni in žali smrt svojega očeta. Prav tako se sooča z izdajo strica Claudiusa, ki se je poročil s svojo mamo in se lotil prestola.
* Pyrrhus kot simbol: Pyrrhus, sin Ahila v grški mitologiji, je po trojanski vojni znan po maščevalnem uboju kralja Priama. Je močna podoba besa in nasilja.
* Hamletov notranji boj: Hamlet s sklicevanjem na Pyrrhus razkriva svoje občutke jeze in želje po maščevanju Claudiju. Se vidi kot potencialnega maščevalca in se primerja z mogočnim Pyrrhusom in si zamisli nasilno dejanje proti stricu.
* Napoved: Aluzije napovedujejo osrednjo temo maščevanja predstave. Čeprav se Hamlet sprva obotavlja in se bori s svojo vestjo, ga podoba Pyrrhusa na koncu potisne k drastičnim ukrepom.
Zakaj Hamlet izbere to določeno sliko?
* Paralelizem: Splošna pripoved predstave zrcali grški mit o maščevanju. Hamletov umor oče je analogen Trojanski vojni, Claudius pa je primerljiv s Priamom.
* Dramatični učinek: Aluzija doda povečan občutek drame in tragedije, s čimer se občinstvo zaveda Hamletovega potenciala za nasilje in uničenje.
* Poudarek na Hamletovem notranjem konfliktu: Nasprotovanje Hamletove kontemplativne in filozofske narave s podobo nasilnega pirrhusa poudarja konflikt znotraj njega.
Na koncu so Hamletove aluzije na Pyrrhus v aktu II, scena II služi kot močan simbol njegovega čustvenega pretresa, ki napoveduje njegova prihodnja dejanja in odraža osrednje teme maščevanja in pravičnosti. Ujet je med svojo željo po maščevanju in svojo obotavljajočo se, introspektivno naravo, zaradi česar je podoba Pyrrhusa močan in relevanten odraz njegovega notranjega boja.