Vsebina:
* Eksistencializem: Grozljivke vojne in okupacija Francije so spodbudili porast eksistencialističnih iger. Drama, kot sta Jean-Paul Sartre in Albert Camus, so v nesmiselnem svetu raziskali teme nesmiselnosti, svobode in iskanja pomena. Igra, kot sta "No Exit" (Sartre) in "Nerazumevanje" (Camus) so postali ikonična dela eksistencialističnega gledališča.
* Politični angažma: Vojna je sprožila močno politično ozaveščenost v gledališču, saj so igre pogosto obravnavale teme odpornosti, sodelovanja in boj za osvoboditev. To je privedlo do razvoja iger z očitnimi političnimi sporočili, kot so "muhe" Sartra in "Just Assassins" Alberta Camusa.
* Družbeni komentar: Vojna je postavila tudi v ospredje družbena vprašanja, kot so revščina, diskriminacija in vpliv travme na posameznike in družbo. Dramatiki, kot sta Jean Anouilh in Jean Giraudoux, so te teme obravnavali v svojih delih, pogosto so uporabljali alegorijo in satiro, da bi komentirali politične in družbene resničnosti povojne Francije.
* Zgodovinska drama: Sama vojna je postala tema za zgodovinske drame, saj so dramatiki, kot sta Jean-Pierre Aumont in Robert Hossein, ustvarjali predstave, ki so raziskovale vpliv vojne na posameznike in družbo.
Obrazec:
* gledališko eksperimentiranje: V vojnih letih so se v eksperimentalnem gledališču dvignili, dramatiki, kot so Jean Genet, Samuel Beckett in Eugène Ionesco, ki izzivajo tradicionalne gledališke konvencije. Uvedli so elemente absurdizma, nadrealizma in nelinearne pripovedi, pri čemer so potiskali meje dramatičnega izražanja.
* Razbijanje četrte stene: Povojno gledališče je bilo večji poudarek na angažiranju občinstva in prelomu četrte stene. Dramatiki, kot sta Arthur Adamov in Jean-Claude Grumberg, so uporabili tehnike, kot sta neposreden naslov in improvizacija, da bi ustvarili bolj potopno gledališko izkušnjo.
* Vzpon novih dramatikov: Vojna je privedla do nove generacije dramatikov, ki so na francosko gledališko sceno prinesli sveže perspektive in nove ideje. To je oživilo francosko gledališko pokrajino in prispevalo k njeni nadaljnji evoluciji.
Poleg posebnih tem in oblik je druga svetovna vojna vplivala tudi na celotno pokrajino francoskega gledališča:
* Obnova: V vojnih letih so se številna gledališča uničila, v povojnem obdobju pa je bilo obdobje obnove in obnove. Ta obnova je s seboj prinesla prenovljen smisel in željo po uporabi gledališča kot orodja za družbene in politične spremembe.
* Nacionalna identiteta: Vojna je močno vplivala na francosko nacionalno identiteto in gledališče je postalo način, da se ljudje spopadajo z zapuščino vojne in ponovno potrdijo svoj občutek francoščine.
Na splošno je imela druga svetovna vojna globok in trajen vpliv na francosko gledališče. Oblikoval je teme, oblike in splošno vzdušje gledališke pokrajine, kar je ustvarilo obdobje inovacij in eksperimentiranja, ki še danes vpliva na gledališče.