Medtem ko se Shakespearovi liki pogosto hvalijo zaradi svoje globine, izraz "tridimenzionalni" posebej velja za njihovo realistično upodobitev v smislu:
* Psihološka globina: Njihove motivacije so zapletene in jih poganja kombinacija čustev, želja in preteklih izkušenj. Na primer, Hamletova žalost, jeza in želja po maščevanju so prepleteni, kar vodi v njegovo neodločnost in notranji konflikt.
* Moralna dvoumnost: Niso vedno junaki ali zlikovci, ampak so sposobni tako dobrih kot slabih dejanj. Hamlet je na primer premišljen in sočuten princ in maščevalni in neodločen.
* Realistični prikaz: Njihove osebnosti, motivacije in vedenja so prepričani in relativni. Doživljajo vrsto človeških čustev in delajo razumljive napake glede na njihove okoliščine.
Hamletovi liki so še posebej znani po svoji tridimenzionalnosti:
* Hamlet: Je zapleten in konfliktni protagonist, ki se bori z žalostjo, maščevanjem in eksistencialnimi vprašanji. Pogosto je neodločen, a tudi sposoben velike strasti in inteligence.
* Claudius: Ni zgolj zlobnik, ampak zapleten lik, ki ga poganja ambicija in poželenje. On je manipulativen in očarljiv, zaradi česar je prepričljiv antagonist.
* Ophelia: Čeprav je pogosto prikazana kot pasivna, je mlada ženska, ki se bori z žalostjo, norostjo in družbenimi pričakovanji. Njen spust v norost je močno raziskovanje ženske ranljivosti v patriarhalni družbi.
Za zaključek so tridimenzionalni liki, kot so tisti v Hamletu, tisto, zaradi česar je igra tako trajna in prepričljiva. Niso zgolj arhetipi, ampak zapleteni, niansirani posamezniki, ki še naprej odmevajo z občinstvom stoletja pozneje.