Hamlet ostro kritizira pretirano žalovanje, prikazano na očetovem pogrebu. Posebej ga moti lažno in površno izražanje žalosti, ki ga vidi kot izdajo očetovega spomina in prikaz hinavščine. Svoji materi, kraljici Gertrudi, se posmehuje zaradi njene prenagljene ponovne poroke z njegovim stricem Klavdijem v dveh mesecih po očetovi smrti, in komentira, kako hitro so se solze na dvoru spremenile v slavje in veseljačenje.
Družbeni običaji
Hamlet je prezirljiv do družbenih konvencij in površne vljudnosti, ki vlada na danskem dvoru. Zdi se mu, da so umetne in neiskrene, zapletene formalnosti in vljudnost pa ima za obliko prevare in pretvarjanja. Kritičen je tudi do družbene hierarhije in uligaškega vedenja dvorjanov, ki jih vidi kot pokorne in hlapčevske.
Moralna korupcija
Hamlet se gnusi nad moralno pokvarjenostjo in razkrojem, ki prežeta danski dvor. Vidi svet, poln prevare, izdaje in poželenja, ter občuti globoko razočaranje in obup. Razkritje očetovega umora, incestuozna poroka njegove matere in hinavščina ljudi okoli njega razblinijo njegovo vero v človeško naravo in ga pripeljejo do dvoma o namenu in vrednosti življenja.