1. Komični relief: Shakespeare je želel ustvariti lahkotno in humorno igro, ki bi ponudila pobeg od bolj resnih in dramatičnih del, ki jih je pogosto pisal. Predstava je polna nesporazumov, zmotnih identitet in komedij, ki prinašajo smeh in zabavo.
2. Raziskovanje ljubezni: Ljubezen je osrednja tema predstave, Shakespeare pa skozi različne like in odnose predstavi različne vidike ljubezni. Predstava raziskuje moč ljubezni, njeno iracionalno naravo in zaplete, ki izhajajo iz romantičnih zapletov.
3. Vile in nadnaravno: Shakespeare je uporabil elemente vil, magije in nadnaravnega, da bi ustvaril fantastično in očarljivo vzdušje v predstavi. Ti elementi dodajo občutek začudenja in pobega, ter popeljejo občinstvo v svet onkraj realnosti.
4. Družbeni komentar: Skozi like, kot je Bottom, tkalec, ki se spremeni v bitje z oslovsko glavo, Shakespeare ponudi satiričen pogled na družbeno hierarhijo in izumetničenost družbenih norm. Predstava spodbuja občinstvo k dvomu o družbenih konvencijah in sprejemanju svoje individualnosti.
5. Umetniški izraz: Sen kresne noči prikazuje Shakespearovo spretnost z jezikom, podobami in gledališkimi tehnikami. Predstava je znana po svojem poetičnem jeziku, pametni besedni igri in uporabi sanj kot metafore za iluzijo in domišljijo.
6. Praznovanje poroke: Predstava se zaključi z več porokami, ki poudarjajo pomen ljubezni in predanosti. Praznuje vesele vidike zakona in združitve družin.
7. Zabava za posebne priložnosti: Sen kresne noči naj bi bil napisan za posebno priložnost, morda za poroko ali dvorno zabavo. Namen je bil zagotoviti čudovito in nepozabno izkušnjo za občinstvo.
Če povzamemo, Shakespeare je Sen kresne noči napisal predvsem za zabavo, saj združuje humor, ljubezen, magijo in družbene komentarje. Predstava raziskuje univerzalne teme in čustva, obenem pa nudi pobeg v fantastični svet sanj in domišljije.